Depresija in koronarna bolezen
pripravil asist. mag. Boštjan Mlakar, dr. med.,
specialist abdominalne kirurgije

Vsako telesno bolezen lahko spremlja tudi depresija
Depresija se bolj pogosto pojavlja in dlje časa traja pri ljudeh, ki že imajo neko telesno bolezen, kot pri zdravih. Raziskave v zadnjem desetletju so pokazale, da je depresija neodvisni dejavnik tveganja za koronarno bolezen. Poleg tega je depresija slab napovedni dejavnik pri bolnikih, ki že imajo koronarno bolezen srca. Depresija je ravno tako dejavnik tveganja za nove koronarne dogodke v prvem letu po sprejemu v bolnišnico zaradi nestabilne angine pektoris in po aorto-koronarni premostitvi.

Srčni infarkt vsakogar pretrese
Verjetno ga ni človeka, ki bi ob akutnem srčnem infarktu ostal ravnodušen. Ta dogodek zaznamuje bolnike v takšnem ali drugačnem smislu. Za nekatere ostane to samo diagnoza na papirju, za nekatere pa je srčni infarkt bistveno več, v skrajnem primeru tudi smrt. Veliko bolnikov doživlja srčni infarkt kot izgubo. Mislijo, da je sedaj vsega konec, pojavi se strah za prihodnost, bojijo se, da ne bodo več uspešni, skratka mislijo, da življenje ne bo nikoli takšno kot prej. Nekateri se tem novim razmeram uspejo zelo hitro prilagoditi, nekateri pa tudi ne - kar vodi v depresijo. In če takšnih bolnikov zdravniki ne odkrijemo pravočasno, se lahko depresija konča tudi s samomorom.
Pri bolnikih s koronarno boleznijo so simptomi depresije pogosti. Pogostost depresije po akutnem srčnem infarktu je v povprečju 20%. Dejavniki, ki vplivajo na pojav depresije po akutnem srčnem infarktu so: stopnja okvare srčne mišice, psihiatrična bolezen v družini in nizka stopnja psihosocialne podpore bolnika .

Kako sta depresija in koronarna bolezen povezana?
Depresija sproži za zdravje škodljiv način obnašanja kot so: kajenje, prekomerno uživanja hrane in alkohola ter neaktiven način življenja. Omenjeni dejavniki še povečajo tveganje za razvoj koronarne bolezni ali poslabšajo koronarno bolezen, če ta že obstaja. Depresivni bolniki slabo sodelujejo s svojim zdravnikom, velikokrat tudi neredno jemljejo predpisana zdravila.
Ostali mehanizmi o povezavi depresije in koronarne bolezni še niso natančno znani, obstaja pa več razlag, našteli bomo samo nekatere:

• ob depresiji je povečano zgoščevanje krvi, zaradi povečane aktivacije krvnih ploščic oziroma trombocitov
• ob depresiji je spremenjena presnova maščob in sladkorja, kar lahko vodi v sladkorno bolezen in trajno zvišanje maščob v krvi
• depresija sproži povečano nihanje krvnega tlaka, obenem pa možnost nastanka trajno zvišanega krvnega tlaka
• povečana je aktivnost simpatičnega živčnega sistema, ker lahko vodi v motnje ritma

Skratka, depresija vpliva na številne dejavnike, ki lahko vodijo v zožitev koronarnih arterij (aterosklerozo) in tvorbo strdkov, ki lahko povzročijo srčni infarkt.

Kako prepoznati depresijo?
Pri bolnikih s telesno boleznijo in depresijo, je depresija v 2/3 primerov spregledana. Zdravniki smo pogosto pozorni le na telesno bolezen, poleg tega pa so klinične slike depresije lahko netipične.
Glavni znaki depresije (morajo trajati vsaj 2 tedna):

• depresivno razpoloženje (žalost, potrtost)
• zmanjšani interesi (izguba volje, veselja za nekaj, kar vas je prej veselilo)
• motnje apetita (prevelik ali premajhen)
• motnje spanja (nespečnost ali pretirana zaspanost)
• upočasnjenost ali pretiran nemir
• utrujenost, izguba energije
• občutki brezvrednosti ali krivde
• zmanjšana sposobnost mišljenja
• razmišljanje o smrti, samomorilnost

Poleg zgoraj naštetih simptomov, se lahko depresija kaže tudi s številnimi telesnimi simptomi, kot so:

• bolečine v prsih
• bolečine v križu
• kostno-mišične bolečine
• glavoboli
• težave prebavnega trakta
• vrtoglavice
• šibkost
• utrujenost

Ugotovili so, da ljudje z depresijo po srčnem infarktu pogosto tožijo, da so utrujeni in šibki, kar kardiologi večinoma povezujemo z osnovno boleznijo. Na depresijo je treba pomisliti tudi pri drugih nepojasnjenih telesnih simptomih.

Nezdravljena depresija številne posledice:

• depresija lahko preide v kronično obliko, kjer je zdravljenje težje
• bolniki ne sodelujejo pri odpravljanju dejavnikov tveganja
• bolniki ne sodelujejo na rehabilitaciji po srčnem infarktu
• potek koronarne bolezni je povezan s ponovnimi dogodki in večjo umrljivostjo

Depresijo pri koronarni bolezni uspešno zdravimo
Terapija izbora so antidepresivi iz razreda selektivnih zaviralcev ponovnega prevzema serotonina (SSRI). Zdravljenje depresije s SSRI se je pokazalo za varno in učinkovito, obenem pa imajo malo stranskih učinkov. Najnižjo stopnjo interakcije z drugimi zdravili imata citalopram in sertalin. Učinek zdravljenja se pokaže po 2 do 4 tednih. Zdravljenje traja 6 do 12 mesecev, po potrebi dlje. SSRI odvisnosti ne povzročajo.

Ne skrivajte svojih težav
Depresija ne izbira, zboli lahko prav vsak. V kolikor pri sebi opazite simptome depresije, spregovorite o tem s svojci in s svojim zdravnikom. Dejavnikov tvegana za koronarno bolezen je veliko, poleg tega se s časom odrivajo tudi novi dejavniki tveganja. Če uspemo doseči, da se depresijo pri koronarnih bolnikih pravočasno prepozna in ustrezno zdravi, lahko s tem pripomoremo k bolj kvalitetnemu in daljšemu življenju.

prejšnja stran

naslednja stran