Rak prostate

1. Uvod

V uvodu samo nekaj kratkih informacij o sami prostati. Ime izhaja iz grške besede  "prohistani" kar pomeni nahajati se pred nečim - spredaj. Ime je prvi uporabil Herophilus iz Aleksandrije 335  let pred našim štetjem, ko je opisoval organ,  ki se nahaja pred mehurjem. Kljub tako zgodnjemu odkritju prostate je njen podrobni anatomski opis nastal mnogo pozneje. Prostata, po slovensko podmehurnica ali obsečnica, je žleza, ki jo imajo samo moški. Njen izloček tvori večji del semenske tekočine. Sestava izločka omogoča preživetje in dobro gibljivost semenčicam v kislem miljeju nožnice. Kot organ je razvita že v dvanajstem tednu starosti zarodka. Pri novorojenčku je velika približno 4 grame. V puberteti začenja rasti in je pri dvajsetih letih težka približno 20 gramov. Do štiridesetega leta starosti se veliko ne spreminja, potem pa začenja počasi rasti in se v svoji strukturi spreminjati. Časovna opredelitev posameznih obdobij ni tako natančna,kot tukaj navajam.

Anatomsko prostato delimo na tri žlezna področja oziroma zone - periferno (70% tkiva), centralno (25% žleznega tkiva)  in prehodno (5%)  ter na fibromuskularno stromo. Več kot 50% vseh tumorjev v prostati nastaja v periferni zoni.

Grobo topografsko pa ima prostata tri režnje - desni, levi in srednji.

S staranjem se začenja v prostati povečevati količina vezivnega, mišičnega in tudi žleznega tkiva in to potiska normalno tkivo prostate proti njeni ovojnici oziroma kapsuli. Govorimo o starostnem povečanju prostate ali strokovno o benigni hiperplaziji prostate. Te spremembe nastajajo pod vplivom moškega spolnega hormona testosterona ozroma njegovih presnovkov. V kolikor bi novorojenčku odstranili moda, ki pri odraslem moškemu proizvajajo 95% testosterona, do opisanih sprememb v prostati ne bi prišlo. Številna bolezenska dogajanja so povezana s temi spremembami.

prejšnja stran

naslednja stran