Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušje, spremljanje statistike obiska in prikazovanje oglasov. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali s klikom na gumb "Se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Se strinjam Več o tem ...
 
 

Venska tromboza

Strdek v globokih venah (venska tromboza)

Krvni strdki, ki nastanejo v globje ležečih večjih venah (globoka venska tromboza) pomenijo večjo nevarnost, ker se lahko razširijo in nevarno je, da se del strdka odkrhne in zamaši kako pomembno telesno arterijo. Običajno so prizadete vene spodnjih udov. Nezdravljena VT v 50% privede do pljučne embolije (zamašitev pljučne arterije s strdkom). VT lahko nastane tudi v zgornjih udih (pri komi, fizični aktivnosti, kompresiji roke). V ozadju pa je velikokrat rakavo obolenje. Lahko se VT pojavi tudi v veliki veni, ki jo imenujemo vena kava. Nastane lahko zaradi pritiska na veno od zunaj (povečane bezgavke, vraščanje ali pritisk rakavega tkiva). Če je prizadet spodnji del te vene, se pojavijo bolečine v spodnjem delu trebuha, v nogah, otekline v obeh spodnjih udih. Tromboza v zgornji veni kavi pa je lahko znanilec tumorja v prsnem košu (limfom, plučni rak).

3.1. Vzrok

V krvi je natančno ravnovesje med mehanizmi, ki spodbujajo strjevanje krvi, in tistimi, ki ga zavirajo, tako da ni ne nagnjenosti h krvavitvam ne k tvorjenju strdkov. Tromboza lahko nastane ob spremembi, ki olajšuje strjevanje krvi.

Vzroke nastanka venske tromboze v grobem delimo takole:

  • zaradi upočasnjenega toka krvi
  • aktivacije sistema za strjevanje krvi
  • okvaro endotela (notranje plasti žile)

3.2. Dejavniki tveganja za VT

  • večja operacija ali poškodba v zadnjem mesecu
  • paraliza, pareza, nedavna imobilizacija uda
  • nedavna nepomičnost (več kot 3 dni)
  • rakavo obolenje
  • družinsko pojavljanje VT
  • podatek o že preboleli VT
  • starost nad 40 let
  • nosečnost in oralna kontracepcija
  • debelost
  • katetri v venah
  • infekcije
  • srčno popuščanje
  • varice

Vsi dejavniki, ki spodbujajo aterosklerozo (kajenje, debelost, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak), so tudi povezani s povečano nagnjenostjo k nastajanju krvnih strdkov. Nevarnost strdkov povečuje tudi poškodba žilnih sten zaradi vnetja žile (arteritis, flebitis). Nagnjenost k strjevanju krvi je lahko posledica zvišane ravni faktorjev strjevanja v krvi, kar se lahko pojavi v nosečnosti ali ob jemanju kontracepcijskih tablet, po operaciji ali poškodbah. Pri bolezni jeter nastaja premalo antitrombina, ki zavira strjevanje krvi in je tudi tu večja nagnjenost k strjevanju. Podobno se dogaja pri policitemiji (povečanem številu rdečih krvnih celic v krvi), hudih infekcijah, nekaterih vrstah raka Prav tako k večjemu strjevanju krvi prispeva vse, kar upočasnjuje krvni obtok (operacija, nepokretnost, mirovanje med dolgim poletom). Pretok krvi se upočasni pri človeku, ki daljši čas leži ali mirno sedi. Globoka venska tromboza je pogosta pri ljudeh s srčnim popuščanjem in pri ljudeh, ki jih je zadela možganska kap. Višja starost in debelost pomenita večjo nevarnost tromboze.

3.3. Klinična slika

Strdek lahko veno popolnoma zamaši ali pa le delno. Če je vena zamašena le delno, so lahko simptomi in klinični znaki odsotni. Simptomi so odvisni od mesta in razširjenosti krvnih strdkov. Simptomi pri VT so naslednji: na novo nastala nepojasnjena oteklina in/ali bolečina v udu. Oteklina ni lokalizirana in obstaja razlika v obsegih nog. Bolečina je spontana, lahko na dotik, prisotna le v mišicah stegna, meč. Značilen je Homanov znak: če stegnjeno nogo v gležnju pritegnemo, je značilna bolečina prisotna v mišicah goleni. Lokalizirane, kronične bolečine v sklepih, stopalu in gležnju niso značilne za VT. Koža je lahko spremenjena (modrikasta, voskasta), razširjene so lahko površinske vene.

Včasih je prvi znak VT lahko že pljučna embolija. Bolnika duši, hitro diha,ima bolečine v prsnem košu...

3.4. Diagnostika

3.4.1. Ultrazvok ven

Temelji na stisljivosti ven. Vena je pri trombozi velika, nestisljiva in v njej je pogosto viden strdek. Ker se VT iz golenskih ven v 7-10 dneh razširi v večje vene, so potrebne pogoste ponovitve UZ. Preiskava ima 95% občutljivost in specifičnost.

3.4.2. D dimer

To preiskavo naredimo z odvzemom krvi bolniku in traja dve minuti. Negativne vrednosti izključujejo VT, pozitivne pa je ne potrjujejo, ker povečane koncentracije D dimerov opažamo še pri drugih bolezenskih stanjih ( sepsa, viremije, karcinomi, poškodbe, opekline,...)

3.4.3. Rentgenska ascendentna flebografija

Je še vedno zlati standard in referenčna metoda. V veno vbrizgamo kontrast in nato sledi rentgensko slikanje.

3.4.4. Radioizotopna flebografija

Uporabna je tudi radioizotopska flebografija

3.5. Nadaljne preiskave

  • pred zdravljenjem
    • določimo krvno sliko, koagulogram
  • iščemo morebitno malignost
    • 15% bolnikov z VT ima namreč v ozadju rakavo obolenje
    • potreben je rektalni pregled, pregled dojk, bezgavk
    • laboratorijski testi: sedimentacija, jetrni testi, kalcij, kreatinin, urin, hematest blata
    • Rtg slika pljuč in srca
    • preiskava medenice (pri tipnih rezistencah ali simptomih)
  • preiskave koagulacije (če starost manj kot 50 let in brez očitnih dejavnikov tveganja)
    • antitrombin
    • protein S,C

3.6. Zdravljenje

Antitrombotično zdravljenje zajema:

  • preprečevanje venske tromboze
  • preprečevanje nadaljne rasti že nastalega tromba
  • preprečevanje ponovitve tromboze

Zdravljenje zavisi od mesta in obsega krvnih strdkov. Če so strdki majhni, omejeni na meča in je bolnik pomičen, zadostujejo protitrombocitna zdravila (npr.Aspirin) ali nizkomolekularen heparin ter UZ kontrola čez nekaj dni, da pregledamo ali se je strdek kljub temu razširil v večjo veno.

3.6.1. S heparinom

Nadaljno rast tromba preprečujemo s heparinom. Obstaja standardni heparin, ki pa ga vedno bolj uspešno nadomešča nizkomolekularni heparin. Zdravljenje ja praviloma kratkotrajno (5-10 dni), izjemoma dolgotrajno: nosečnost, neodzivnost na kumarine).

3.6.2. S kumarini

Ponovitve VT pa preprečujemo s kumarini (tablete: Marivarin, Sintrom, Pelentan). Zdravljenje je dolgotrajno. Kot stranski učinki zdravil pa se pojavljajo krvavitve ob predoziranju. Teh zdravil ne predpišemo bolnikom z aktivno krvavitvijo, z nedavno možgansko krvavitvijo, pri nosečnosti, pri nesodelujočem bolniku, pri hudi jetrni okvari in včasih pri zelo visokem krvnem pritisku.

3.6.3. Trombolitično (s streptokinazo)

Včasih je VT zelo obsežna in lahko prizadene vse vene uda. Če taka VT ni starejša od 7 dni in še posebej, če se pojavi pri bolniku pod 60.letom, se odločimo za razstopitev strdka s streptokinazo in nato nadaljujemo s heparinom in kumarini.

3.6.4. Trombektomija (operativno)

Če obstaja velika verjetnost, da bo strdek razpadel in povzročil pljučno embolijo (npr. pri obsežni trombozi v iliakalni veni - vena v medenici), se odločimo za trombektomijo, kjer strdek operativno odstranimo.

3.6.5. Filtri v veni kavi

Če se VT kljub ustrezni terapiji ponavlja ali če obstajajo kontraindikacije za zdravila proti VT, se odločimo za vstavo filtrov v veno kavo, ki mehanično preprečujejo nastajanje pljučne embolije.

3.6.6. Fizikalno zdravljenje

Dolgotrajno ležanje je opuščeno. Bolnika z VT brez pljučne embolije mobiliziramo, ko je zdravilo, ki ga dajemo za preprečevanje tromboze (heparin) vsaj 24-48 ur v terapevtskem območju (aptč). Če je VT starejša (več kot 7 dni), hoje ne omejujemo. Bolnike s pljučno embolijo mobiliziramo po 5 dneh zdravljenja s heparinom. Ob mobilizaciji bolni ud povijemo z elastičnim povojem. Ko se oteklina zmanjša, naj bolnik še 6 mesecev nosi kompresijske nogavice ali dokler otekline še vztrajajo.

3.7. Trajanje zdravljenja

3 mesece

  • če je to prva VT s predhodnimi sprožilnimi dejavniki (znana poškodba,...)

6 mesecev

  • če je to prva VT, kjer so sprožilni dejavniki stalno prisotni (nepokretnost,...)
  • pri idiopatski VT (kjer ne vemo razloga nastanka VT)
  • pri prirojeni trombofiliji (prirojeni nagnjenosti k VT)

1 leto

  • če je to že druga VT

doživljenjsko zdravljenje

  • če je to že tretja VT
  • bolnik z rakom
  • bolnik z antifosfolipidnim sindromom (bolniki, ki so jim odkrili antifosfolipidna protitelesa, kažejo predispozicijo za venske in arterijske tromboze, ženske imajo pogoste spontane splave, znižane trombocite v krvi in različne oblike bolezni)

3.8. Diferencialna diagnoza

VT moramo ločiti od drugih bolezenskih dogajanj, ki imajo podobno klinično sliko

  • hematom mišice (krvavitev v mišico)
  • otekanje uda po poškodbi
  • zunanji pritisk na veno s tumorjem
  • rupturirana (počena) Bakerjeva cista
  • šen
  • vnetje povrhnjih ven
  • posttrombotični sindrom
  • celulitis
  • drugi vzroki oteklin

3.9. Komplikacije venske tromboze

  • pljučni trombembolizmi
  • kronična venska insuficienca

3.10. Preprečevanje ali prevenca venske tromboze

  • preprečevanje venskega zastoja
    Dvig nog z rahlo pokrčenimi nogami, vaje za noge, ne svetujemo sedenja neposredno po operaciji, ne svetujemo dolge stoje ali dolgega sedenja, umerjene antiflebitične nogavice. Pogostost VT se je zmanjšala, odkar so bolnika po operacijah in ženske po porodu spodbujali k čimprejšnjemu vstajanju. Če je človek prisiljen k daljšemu mirovanju, naj miga s prsti na nogah in upogiba stopala in kolena, ker tako spodbuja kroženje krvi.
  • zmanjševanje povečane nagnjenosti k strjevanju krvi
    Če operiramo bolnike, ki so posebno dovzetni za VT, mu dajemo antikoagulante.
prejšnja stran naslednja stran
domov pomoč
e-pošta forumi
Isci

 
Vsa vsebina teh spletnih strani je izključno informativnega značaja. O svojih zdravstvenih težavah se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.
Vsebino je prepovedano kopirati brez dovoljenja
avtorjev. [0.001s] Ads