9. Zaprtje - obstipacija
Težave povezane z zaprtjem sodijo med najpogostejše prebavne motnje. Pri
otrocih so krči in napenjanje zaradi zaprtja najpogostejši vzrok bolečin v
trebuhu. Zaprtje najpogosteje nastane zaradi nepravilne prehrane. Lahko pa
se pojavi zaradi določenih bolezni, ki bodisi posredno vplivajo na
gibljivost črevesja (npr. poškodbe hrbtenjače) ali pa neposredno povzročijo
mehansko oviro za nemoteno odvajanje blata (npr. rak širokega črevesja).
Tudi določena zdravila imajo kot stranski učinek svojega delovanja zaprtje
(npr. anrtidepresivi). Premalo gibanja, sedeče delo in nezmožnost odvajanja
ob pojavu dražljaja (delavci za tekočim trakom, šoferji, ...) pomembno
prispevajo k zaprtju. Če imate težave z zaprtjem se je potrebno o tem
pogovoriti z zdravnikom. Še posebej moramo biti previdni v primeru, da se
vam je spremenil ritem odvajanja, barva in debelina blata. To pomeni, da se
vam izmenjujejo obdobja zaprtja in drisk, da se je nenadoma pojavilo
napenjanje, da je blato črno oziroma ste opazili kri, da odvajate blato ozko
kot svinčnik, itd.
Najobičajnejši znaki zaprtja:
- trdo, suho blato
- napenjanje pri odvajanju
- krči v trebuhu
- neredno odvajanje (običajno redkeje kot 3 krat tedensko)
Potrebno je z ustreznimi preiskavami izključiti organsko obolenje kot vzrok
zaprtja.
Priporočila za odvajanje
1. Dieta
Ker je najpogostejši vzrok zaprtja nepravilna prehrana poskušamo težavo
odpraviti z ustrezno dieto. Hrana mora vsebovati veliko balastnih snovi in
tekočine. Zelenjava in žitarice vsebujejo veliko vlaknin, ki vpijajo in
zadržujejo vodo, zato je blato mehkejše in se skozi črevo pomika hitreje.
Delci vlaknin tudi mehanično aktivirajo živčne reflekse v črevesju in s tem
izzovejo krčenje črevesja. Za mehčanje blata je potrebno uživati tudi veliko
tekočine. Postopoma morate preiti na prehrano z več vlakninami (v 4. do 6.
tednih), da se prebavi sistem ustrezno prilagodi. V začetku se lahko
pojavijo močni vetrovi in napenjanje, običajno te težave v nekaj tednih
minejo. Najpogostejši vzrok za neprijetno počutje ob zaužitju večje količine
vlaknin je premajhen vnos tekočine. Vlaknine se morajo namreč namočiti, da
se zmehčajo in blato postane mehko. Priporoča se zaužiti vsaj liter in pol
vode dnevno, razen v primeru, ko je to zaradi pridruženih bolezni (srčna
obolenja, kronični ledvični bolniki,...) odsvetovano. Veliko vlaknin je v
zelenjavi in sadju, v otrobih žitaric in semenih. Uživati je potrebno
polnozrnati in črni kruh, jogurt z lanenim semenom ali otrobi. Pomagajo tudi
namočene suhe slive in fige.
2. Mehčala
Kadar z dieto ne odpravimo zaprtja lahko poskusimo z ozmotskimi odvajali.
Donat-mineralna voda z magnezijem velikokrat pomaga odpraviti zaprtje.
Priporoča se pitje 2 do 3 dcl mlačnega donata na tešče. Čez noč pustimo
odprto steklenico, tako da zmanjšamo količino mehurčkov, ki napihujejo.
Kadar ne pomaga 1 liter Donata dnevno mu dodamo še grenko sol.
Farmacevtska industrija ponuja več ozmotskih odvajal. Gre predvsem za
pripravke laktuloze, ki v širokem črevesju vežejo nase vodo in minerale in s
tem naredijo črevesno vsebino mehkejšo ter pospešijo gibanje črevesja.
Mehčala je potrebno uporabljati redno, saj ne gre za močna odvajala, ki bi
delovala po nakajdnevnem zaprtju. Pri zasušenem blatu in več dni trajajočem
zaprtju bo potrebno trde čepe blata v zadnjem črevesju predhodno zmehčati z
maslenimi ali glicerinskimi svečkami. V zadnjik si vstavimo koščke masla, ki
smo ga predhodno nekoliko strdili v hladilniku. Še bolše pa je klistiranje,
to pomeni izpiranje črevesja z mlačno vodo (glej klistiranje). Večkrat pa
trde čepe odstrani šele zdravnik pri pregledu zadnjega črevesja s prstom.
Uporaba večjih odmerkov ozmotskih odvajal lahko pripelje do izsušitve in
izgube mineralov, zato moramo uživati dovolj tekočin. Ob hkratnem jemanju
nekaterih drugih zdravil (npr. tiazidnih diuretikov) lahko izgubimo preveč
kalija, zato se je potrebno posvetovati z zdravnikom.
3. Močnejša odvajala
Obstajajo tudi močnejša odvajala (odvajalni čaji, svečke in tablete), ki
neposredno spodbujajo gibanje črevesja in povečajo skozi črevo izločene vode
in mineralov. Uporabljamo jih lahko le kratek čas, saj pri dolgotrajni
uporabi pride do okvare črevesja in njegove odvisnosti od odvajal. Zmotno je
prepričanje, da so odvajalni čaji neškodljivi, pri dolgotrajni uporabi pride
do spremembe barve sluznice črevesja, ki postane črnikasta. V času
nosečnosti in dojenja je uporaba teh odvajal odsvetovana. Slika
4. Klistiranje
Nenazadnje poskusimo tudi s klistiranjem. To je postopek izpiranja črevesja
z mlačno vodo. Voda naj ne vsebuje dodatkov, ki bi dražili črevesno
sluznico, lahko pa na liter vode dodamo žličko soli. Klistiranje je zelo
priporočljivo v primerih zasušenih kep blata v zadnjem črevesju, ki jih voda
zmehča in jih lahko lažje izločimo. Koristi pri lenem in opešanem črevesju,
potrebno pa je postopek izvajati redno, vsakodnevno ob istem času.
Klistiranje lahko bolniku opravi druga oseba, še bolje pa je, če se tega
nauči sam. Pripomoček za klistiranje dobimo v lekarni. V kotliček nalijemo
mlačno vodo, vležemo se na hrbet z rahlo pokrčenimi nogami in si namazano
cevko vstavimo v črevo. Odpremo stišček in voda iz kotlička prične teči v
črevo. Nalijemo 1l do 1,5l vode. Če se pojavijo krči, za nekaj časa
prekinemo dotok tekočine. Voda v črevesju razredči blato, zmehča trde čepe,
raztegne črevo in ga s tem spodbudi h krčenju. Ker pri klistiranju
uporabljamo nevtralno vodo je ta postopek popolnoma neškodljiv, tudi če ga
izvajamo trajno. Samoklistiranje je priporočljivo tudi pri bolnikih, ki
imajo težave z uhajanjem blata, saj je izpraznjeno črevo lažje stiskati in
je manj možnosti, da blato uide. S klistiranjem lahko poizkusimo tudi pri
nervoznem črevesju.