| |
 Zdravniški forum
> Bolezni srca in ožilja |
| vprašanje: kronična anksioznost |
| avtor: anonimno |
datum: 05.05.2005 18:36 |
Spoštovani!
Ker mi je lažje o mojem problemu pisati, kot pa v ambulanti na hitro povedati o svojih težavah, sem se odločila, da se obrnem na vas.
Stara sem 38 let. Moje težave so se pričele pred 12. leti s povečanim delovanjem ščitnice. Takrat sem se zdravila s Favistanom, kardiolog pa mi je predpisal Propranolol, ki ga jemljem še sedaj 1 tbl. zjutraj. Pred kratkim sem imela pregled ščitnice in je vse v mejah normale, čeprav imam vedno odebeljeno desno stran vratu(lobus). Občasno sem jemala tudi Xanax, saj sem imela vrtoglavice, slabost, mravljinčenje, vendar se je z leti vse nekako umirilo. Zdrava sicer nisem bila več, ampak nekako je šlo.
Pred enim mesecem pa se je moje stanje močno poslabšalo. Počutila (oz.se še vedno) sem se grozno. Jutro se je začelo z vrtoglavico, omotico, občasno slabostjo. Bila sem brez energije, utrujena, brez moči, občutek sem imela, da bom padla v nezavest. Tresle so se mi roke, strah me je bilo naslednjega napada, naslednjega dne, kako bom preživela. Nisem mogla nikamor od doma, če sem morala kam, me je pograbila prava panika. Nisem bila sposobna ne za v trgovino, nikamor kjer je veliko ljudi, stopnice, višina vsega tega ne prenesem. Napadi ali kako naj to imenujem so se pojavljali vsak dan. Ker je trpela moja služba, saj sem morala večkrat oditi domov, sem obiskala osebnega zdravnika, ki me je napotil k psihiatru.
Psihiater mi je predpisal Helex po potrebi, Seroxat pa 2 tbl. dnevno (in propranolol vsak dan 1 tbl.). Jemljem jih 1 mesec.
Bila sem v bolniškem staležu en mesec, sedaj pa imam skrajšan delovni čas (4 ure). Počutim se nekoliko bolje, vendar se ti napadi občasno še pojavljajo. Dva dni je v redu, potem pa spet vsi zgoraj opisani problemi. Pred dnevi sem se peljala z avtom v službo, nakar sem naenkrat dobila neke čudne mravljince ( pekoče, vroče ) ne znam tega opisati, ki so mi šli iz nog po celem telesu, imela sem občutek da bom izgubila zavest. Ko sem se vrnila domov se mi je stanje izboljšalo.
Naj še povem, da se sekiram za vsako malenkost, razmišljam kako bo naslednji dan ali se mi bo vrtelo, bo mi slabo, bom preživela dan. Včasih pomislim, da imam kako drugo bolezen in sem res čisto obupana.
Družinsko življenje imam urejeno, sem pa že v 3. službi (stečaji). vmes pa sem bila po dve leti doma.
Rada bi vaše mnenje ali vsaj malo tolažbe. Zahvaljujem se vam za vaš čas, ki ste si ga vzeli zame in vas lepo pozdravljam! |
|
|
| | | odgovor: kronična anksioznost |
| avtor: dr. Silvia Samarin Lovrič, dr.med. |
datum: 23.05.2005 22:05 |
Spoštovani,
glede na vaš opis, bi rekla, da gre res za psihične težave. Zdravila, ki jih jemljete so v redu. Verjetno ste tudi naročena k psihiatru na kontrolo, na kateri bo presodil, ali vam pomagajo in če je odmerek ev treba zvišati.
Sicer pa bi vam nekaj rada položila na srce. Zavedajte se, da lahko svoje zdravstveno stanje izboljšate tudi sami. Verjetno obstaja neka stvar ali nek hobi, kar rada počnete. Poskusite se premakniti naprej, se boriti s svojimi težavami, na ta način, da jih premagate. Zdravila niso vse. Veliko je odvisno tudi od naše notranje volje. Najdite nekaj kar vas veseli, kar vas bo vsaj za trenutek osrečilo in izpolnilo. Poskusite biti tudi več me ljudmi in uživati v svoji družini. Ne smete se samoobžalovati, morate se boriti in iti z majhnimi koraki naprej. Saj, jutri je nov dan in nov začetek…
Lp.
|
|
|
|
