| |
 Zdravniški forum
> Bolezni srca in ožilja |
| vprašanje: Težave v spanju |
| avtor: anonimno |
datum: 20.11.2005 23:02 |
Spoštovani,
zelo sem zaskrbljen zaradi zadnjih dogodkov, katere opisujem v nadaljevanju. Da boste moj položaj laže razumeli, pa moram vse skupaj napisati malo bolj obširno.
Sem povprečno visok in težak 40-letnik brez kakšnih posebnih zdravstvenih težav, nekadilec, fizično paverjetno res premalo aktiven. Sam zase menim, da imam nekoliko prenizek krvni tlak, saj zlasti po kakšnem obilnejšem kosilu, včasih pa tudi po malici postanem zaspan in utrujen, skratka kar vleče me v vodoravni položaj. Kadar se ponoči zbudim in grem na stranišče, se včasih kar opotekam, verjetno zato, ker preveč na hitro vstanem.
V zadnjih mesecih pa se mi je že večkrat zgodilo naslednje:
Sanjal sem zelo žive sanje, tako žive, kot da se mi je dogajalo v resnici, prav fizično sem se čutil v dogajanju. Pri tem naj povem, da sanjam vedno samo takrat, kadar spim na hrbtu (pustimo ob strani strokovne navedbe, da ljudje zelo veliko sanjamo, le da se vseh sanj ne zavedamo in ne spominjamo). Takrat vedno sanjam zelo bedaste sanje in ko se zbudim, imam zelo presušeno nosno sluznico, težave s sinusi in dihanjem (prav tako kot v najbolj mrzlih zimah in ob razbeljenih radiatorjih), pa čeprav je bilo to poletje in jesen v zraku več kot dovolj vlage.
Torej, v teh primerih sem nenavadno živo sanjal. Moraste in bedaste sanje. In ob koncu sanj sem se prebudil. Nisem skočil pokonci, kot tisti ljudje v filmih, ko jih tlači mora. Zavedel sem se samega sebe, zavedel sem se, da ležim na hrbtu in da sem pravkar sanjal. Vendar je bilo to zavedanje drugačno kot običajno.
Čutil sem, kot da se od nekod vračam v življenje, imel sem občutek, da sem dotlej miroval, da mi srce ni bilo, da sem ležal kot mrtev in da sem se ob koncu sanj začel vračati v življenje. Počutil sem se kot kakšen star motor, ki ob zaganjanju z velikim naporom pospešuje obrate in komaj pride do delovnega takta. V naslednjih nekaj trenutkih pa mi je pulz tako narastel, da sem mislil, da bom eksplodiral. Srce mi je bilo kot noro, nekajkrat pa sem bil tudi zadihan, kot bi pravkar prišel peš v dvajseto ndastropje. Moral sem vstati, šel sem v dnevno sobo, popil kozarec vode, pojedel žllico medu in začel enkrat brati, drugič pa gledati televizijo. Trajalo je zelo dolgo, preden se je srce umirilo, včasih pol ure, drugič več kot ura. Šele potem sem lahko šel nazaj spat, vendar sem le s težavo zaspal.
Sedaj me je strah, da bom nekoč v spanju dokončno zaspal, da se mi bo srce neko noč počasi kar ustavilo ali da bom nehal dihati. Verjetno sem v opisanih primerih prišel v podobno stanje, kot ga (sklepam iz literature) dosežejo razni jogiji, transcedentalni meditatorji ali ljudje v hipnozi. Tako nekako se mora počutiti polh, ko mu med zimskim spanjem srčni utrip pade na tri udarce na minuto. Naj povem še to, da imam na srečo zelo urejeno družinsko življenje, brez stresov in dolgotrajnih skrbi.
Prosim, če mi lahko svetujete, kaj naj storim. Kam naj grem na pregled (če ga bom sploh še dočakal)? Pred leti sem že opravil nekaj preiskav (pregled pri nevrologinji, EKG, EEG, doppler vratnih žil in CT glave) zaradi omenjene zaspanosti in občasnih epizod izgube spomina, vendar nismo našli ničesar posebnega.
Za vašo pomoč se vam že vnaprej lepo zahvaljujem.
|
|
|
| | | odgovor: Težave v spanju |
| avtor: dr. Silvia Samarin Lovrič, dr.med. |
datum: 23.11.2005 14:26 |
Spoštovani,
glede na vaš opis bi rekla, da je šlo za paroksizem tahikardije, ki je spontano izzvenel. Svetola bi vam Holter monitoring (24 urno snemanje EKG-ja). Sicer se med spanjem srčni utrip zelo umiri, ponavadi do 40/min.
Mislim, da so vaše skrbi odveč. Živeti normalno naprej. V kolikor se bi vam pospešen utrip ponovno pojavil, pojdite k zdravniku, saj bi EKG ob težavah bil zelo v pomoč.
Lp. |
|
|
|
