| |
 Zdravniški forum
> Bolezni zadnjega črevesa in danke |
| vprašanje: Kronična vnetna črevesna bolezen |
| avtor: anonimno |
datum: 27.07.2001 20:26 |
Star sem 32 let. Moje težave so se začele nenadoma približno februarja 1999 ko sem paraanalno desno zatipal oteklino (tvorbo), katera v začetku ni bila boleča. Od tvorbe pa do danke se je v globini pod kožo tipalo trdo tkivo v obliki palice. Po obisku pri zdravniku uporabljal sem Kuterid mazilo ker je bil postavljen sum na paraanalni absces. Po uporabi mazila težave so še vedno obstajale. Tvorba se je začela povečevati in postala je na pritisk boleča. Na koncu odvajanja blata sem začel opažati svežo rdečo kri. Napominjem pa da je vse skupaj bilo spremljano s srbežom. Namreč srbež sem imel tudi pred nastankom tvorbe in ni me preveč motil. Julija 1999 mi je v Novem mestu operirarana tvorba (incizija). Pri operaciji je ugotovljeno da ni šlo za absces ampak tvorba je bilo samo mehko tkivo. Histološki izvid odstranjene tvorbe je pokazal da je to bila fistula. Določena terapija po operaciji je bila tuširanje. Po dveh mescih tuširanja rana se ni pozdravila, včasih se je zaprla in takrat je bila prisotna tolpa bolečina ob zadnjiku. Ko se je rana spet odprla in se je spustil narejeni gnoj bolečina je nehala. Oktobra 1999 se je v levi polovici trebuha in pod levim rebrenim lokom začela tolpa bolečina, katera mi je po enem tednu nehala. Novembra 1999 mi je operativno odstranjen ostanek paraanalnega fistuloznega kanala ker se rana po prvi operaciji ni hotela zaceliti. En teden po operaciji se je tolpa bolečina v levi strani trebuha spet pojavila in tokrat močneje in ni nehala. Ker je rana po operaciji še bila sveža ni takoj narejena kolonoskopija, ampak je postavljen sum na colitis in je decembra 1999 uvedena terapija 3x2 Salofalk tablete 250 mg, skupaj z dieto (samo kuhana hrana). Sveža kri v blatu je bila vse pogosteja. Januarja 2000 mi je narejena totalna kolonoskopija. Vizuelno niso ugotovljene ulceracije, ampak celotna sluznica debelega črevesa je bila minimalno iritirana z povdarjenim žilnim pletežem. Histološki izvid je pokazal da gre za kronični proctitis (žarišča vnetja so bila srednje stopnje). Uvedena je terapija modolex plus svečke 3x1 10 dni. Salofalk tablete sem in dalje redno jemal. Od Modolex plus svečki rana po operaciji paraanalne fistule se je hitro pozdravila. Še vedno so pa obstajale hude težave v levi strani trebuha (čas tolpe in čas hude oštre pekoče bolečine, sveža kri v blatu skoraj vsak dan, blato zelo mehko in neformirano in driska v povprečju 1 krat na mesec). Aprila 2000 je ponovno narejena totalna kolonoskopija. Tokrat je kolonoskopija vizuelno pokazala nekaj drobnih erozij v cekumu, v predelu kolon asc. sluznica je pordela in vulnerabilna. Izrazitejše spremembe so najdene v predelu kolon descendens in sigme in rektuma kjer so bile pogosteje posejane erozije. V rektumu se žilna risba izgublja v eritemu. Izraziti so tudi notranji hemoroidi. Histološki izvid je pokazal da gre isključno samo za kronični colitis (pravilni epitel in zmerna infiltracija z limfociti in plazma celicami v lamini proprii), čeprav specialista kateri mi je delal kolonoskopijo meni da gre za crohnovo bolezen. Narejen je tudi test blata na patogene klice in parazite in je bil negativen. Terapija je povečana na 3x4 tablete Salofalk 250 mg. Postopoma so se težave začele zmanjševat, čeprav se stanje ni nikoli do konca umirilo. Oktobra 2000 je terapija zmanjšana na 3x3 tablete Salofalk 250 mg, katero tudi zdaj uporabljam. Omenjam tudi to da ves čas moje bolezni izvidi krvi so zmeraj bili v mejah normale in da nobeden v moji družini in bližji in daljši žlahti ni nikoli boloval od kroničnih vnetnih bolezni črevesa. Moje trenutno sedanje stanje je tako da nimam več vidne sveže krvi v blatu (čeprav je hematest pozitiven), ampak bolečine so pa zelo hude posebej po odvajanju blata in to oštre bolečine v levem predelu trebuha in močne tolpe bolečine v hrbtu v predelu medenice, katere trajajo skoraj cel dan in me močno ovirajo v vsakdanjem delu.
Jaz upam da sem dokaj precizno opisal vsojo bolezen, ker menim, da bi zdravnik lahko podal nasvet, potrebuje tudi vse znane informacije.
Vprašal bi pa naslednje:
1. Katero preiskavo lahko še naredim da se ugotovi ali gre za colitis ali crohnovo bolezen?
2. Ali je hematest lahko pozitiven zaradi notranjih hemoroidov?
3. Ali eventualna operacija hemeroidov lahko poslabša bolezen?
4. Ali lahko CT preiskava s kontrastnim sredstvom, zaradi sevanja, lahko poslabša potek bolezni?
5. Ker mislim da sedanje bolečine niso samo posledica vnetja, ampak tudi kakšnih komplikacij (fistule, zožitve črevesa,...), ali lahko magnetna resonanca bolj precizno dijagnosticira takšne komplikacije od drugih preiskav, ker bi raje išel na takšno preiskavo kot npr. kolonoskopijo na kateri sem že 2x bil?
Vnaprej se lepo zahvaljujem za odgovore. |
|
|
| | | odgovor: Kronična vnetna črevesna bolezen |
| avtor: doc. dr. Boštjan Mlakar, dr. med. |
datum: 30.07.2001 16:27 |
Spoštovani!
odg 1:Pri vas gre za eno obliko kroničnega vnetnega obolenja črevesa (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen, neopredeljen kolitis). Za katero obliko gre pri vas lahko določimo s histološkim pregledom (odvzem sluznice), kar ste že imel opravljeno. Včasih patolog na podlagi odvzetega vzorca ne more natančno opredeliti ali gre za Crohnovo bolezen ali za ulcerozni kolitis, zato je v vašem primeru bolezen opredelil le kot kronični kolitis oz. kronično vnetno obolenje črevesa. Gastroenterolog, ki vas je koloskopiral, pa je na osnovi klinične slike (kar je videl) sklepal, da gre za Crohnovo bolezen. Tudi sam se nagibam k temu, da imate Crohnovo bolezen, saj ste navedli težave z analnimi fistulami oz. abscesi, kar je mnogo pogostejše pri Crohnovi bolezni kot pa pri ulceroznem kolitisu. Navsezadnje pa samo ime diagnoze ni tako pomembno, saj je osnovno zdravljenje enako pri obeh oblikah kroničnega vnetnega obolenja črevesa.
odg 2: Hematest je lahko pozitiven tudi zaradi notranjih hemoroidov.
odg 3: Prvo je potrebno ugotoviti stopnjo hemoroidov, šele nato se odločimo kakšno zdravljenje je primerno (svečke, sklerozacija, ligature, operacija). Vsekakor se izplača prvo poizkusiti z neoperativnimi metodami. Pri vas namreč obstaja možnost ponovnih fistul oz. abscesov, ki jih uspešno zdravimo le z kirurškim posegom (pri teh zahtevnih operacijah je včasih potrebno prerezati tudi del mišice zapiralke). Ker hemoroidi prispevajo 10% k sposobnosti za zadrževanje blata (predvsem sluzi, vetrov in tekočega blata)
jih lahko le zmanjšamo, kadar so pretirano povečani in povzročajo težave.
odg 4: CT preiskava praviloma ne poslabša poteka bolezni.
odg 5: Preiskava s katero se natančno prikažejo zožitve in morebitne znotrajčrevesne fistule je irigografija in jejunoileografija (široko oz. ozko črevo napolnimo s kontrastom in rentgensko slikamo). Koloskopske kontrole bodo pri vas še potrebne, saj le z njimi neposredno vidimo vnetne spremembe in jih lahko vzorčimo in histološko pregledamo. V kolikor je glavnina vnetja v končnem delu širokega črevesa si lahko kakšno koloskopijo "prihranite" in vam opravijo rektoskopijo, ki je bolniku prijaznejša, omogoča pa pregled le 25 cm končnega dela širokega črevesa.
lp
as.mag.Boštjan Mlakar,dr.med
|
|
|
|
