| |
 Zdravniški forum
> Psihiatrija |
| vprašanje: ANKSIOZNOST-DEPRESIJA |
| avtor: Ksenija |
datum: 29.05.2001 11:40 |
POZDRAVLJENI!
Na začetku naj povem, da sem prestala že skoraj vse možne preglede pri specialistih.
Že 7 let imam težave s slabim počutjem in napadi panike-bojim se, da bom izgubila zavest ali celo kar umrla.Bolečina in panika se kar stopnjuje,peče in boli me v prsnem košu, srce mi razbija,bolijo me mišice,vsa se tresem.Kljub doživljanju teh občutkov, jih zelo težko opišem z besedami. To stanje je zame nevzdržno. Sedaj občasno jemljem Lexaurin. Težave so hujše v službi in kadar grem npr.sama v trgovino, stojim pred semaforjem. Pojavlja se tudi občutek težke glave. Bila sem tudi pri psihiatru-redno sem hodila na terapijo,vendar ne na skupino(ta način mi ni odgovarjal).Zanima me, kaj sploh lahko še storim in ali lahko odpravim te svoje težave. Takšno življenje je nekvalitetno, saj se nikamor ne upam. Te napade imam tudi po večkrat na dan, včasih tudi kmalu po zaužitju Lexaurina.Naj povem, da imam včasih močno vrtoglavico že ko spremenim položaj glave in se vse zavrti okrog mene-takrat ne morem ne mižati,ne gledati oz.brati, da bi si preusmirila pozornost drugam.
Naj še napišem, katere preglede sem vse opravila:
- kardiolog
- pregled ščitnice
- nevrolog
- otolog
Hvala za odgovor in lep pozdrav! |
|
|
| | | odgovor: ANKSIOZNOST-DEPRESIJA |
| avtor: Jasna Lasič Kordič,dr.med. |
datum: 12.06.2001 11:20 |
Opisane težave, ki vas obremenjujejo že več let, bi glede na simptomatiko, s katero se manifestirajo, lahko uvrstili v sklop anksiozne motnje, katere osnovna značilnost je tesnoba. Anksioznost sama po sebi še ni motnja in tudi ni posledica kakšne okvare. Lahko nam služi kot obrambni mehanizem in odgovor na morebitno pretečo nevarnost. Uporabna in smiselna je samo takrat, ko jo sproži pravi vzrok, doseže določeno stopnjo in traja ravno prav dolgo. Odstopanja in nenormalnosti lahko nastanejo na katerikoli stopnji tega procesa. Lahko jo sproži kakšen grozeč predmet ali bitje npr. kača ali žuželka (takrat govorimo o fobijah), lahko pa ima tudi popolnoma brez realne podlage in vzroka zelo velike razsežnosti (govorimo o paničnem napadu), možno pa je tudi odstopanje glede časa trajanja in traja predolgo.
Zgodi se, da je anksioznost sicer pretirana in zelo moteča, vendar pa popolnoma razumljiva in lahko razložljiva, kot je npr. ob stresni situaciji, krizni reakciji. Takrat že sam bolnik prepozna dražljaj, ki je anksioznost sprožil. Pogosteje pa je vzrok za pretirano anksioznost prikrit in nerazumljiv.
Anksioznost, kot motnja, je tako lahko primarna, lahko pa nastane kot posledica druge motnje. Takrat je lahko samo odgovor na življenjske težave, perečo domačo situacijo, telesno bolezen (prilagoditvena motnja), lahko pa je povezana z zlorabo oz. odvisnostjo od alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi ali pa s kakšno drugo duševno motnjo npr. depresijo.
Anksioznost se ponavadi kaže s številnimi znaki, ki so pogosto somatoformni (t.j. nimajo organske podlage oz. je ta zanemarljivo majhna in ne more upravičiti obsega bolnikovih težav). Znaki so:
razbijanje srca
bolečine v prsih
kratka sapa
vrtoglavica, omotica, motnje v ravnotežju
bolečine v trebuhu
bolečine v mišicah
tresenje rok
potenje
glavobol
utrujenost
Več kot ima bolnik teh znakov, bolj je verjetno, da gre za primarno anksiozno motnjo.
Za postavitev diagnoze je zato nujna celostna obravnava pri specialistu psihiatrične stroke.
Diagnostični pregled obsega naslednje stopnje:
1. bolnikove simptome je potrebno opredeliti in označiti kot posledico anksioznosti
2. izključitev možnih telesnih bolezni, ki lahko razložijo bolnikove simptome (kot ste sami zapisali, je vaš osebni zdravnik za to temeljito poskrbel in vam omogočil preglede pri vseh potrebnih specialistih, ter tako izkjučil organsko podlago vaših težav)
3. izkjučitev možne druge duševne motnje, zlasti bolezni odvisnosti in depresije (depresija in bolezni odvisnosti od psihoaktivnih snovi sta pogosti motnji, ki ju je zelo težko ločiti od anksioznih motenj. Že posebno težavno je ločevanje med anksioznostjo in depresijo, ker depresivnega bolnika, ki ne bi bil hkrati tudi anksiozen praviloma ne srečamo. Bolezni odvisnosti pa bolnik ponavadi prikriva večkrat pa se tudi zgodi, da ga zdravniki po tem niti ne vprašamo. Če se izkaže, da je bolnikova odvisnost način samozdravljenja anksioznih težav, je potrebno najprej zdraviti odvisnost nato šele anksioznost. Zdravljenje vsake od teh treh motenj je različno.)
4. opredelitev sprožilnih dejavnikov in morebitna izogibanja določenim situacijam
5. izbor načina zdravljenja (edukacija, vedenjski posegi, psihoterapija, zdravila)
V primeru, da gre pri vas v osnovi za anksiozno motnjo (in ne manifestacijo druge motnje z anksioznimi simptomi) obstaja več načinov zdravljenja. Možen izbor je medikamentozna terapija v kombinaciji z določeno metodo psihoterapije (npr. spoznavno – vedenjska psihoterapija), kar pa je dolgotrajen proces in od bolnika zahteva veliko truda, vztrajnosti, potrpežljivosti in zaupanja v uspeh.
Gospa Ksenija, upam, da sem vam utemeljila nujnost obiska in kontinuiranega zdravljenja pri psihiatru, ki bo najlažje poiskal skupni imenovalec vaših težav in motnjo pravilno prepoznal ter ustrezno ukrepal.
Lep pozdrav.
Jasna Kordić Lašič, dr.med
|
|
|
|
