| |
 Zdravniški forum
> Interna medicina |
| vprašanje: Poapnenje srčne mišice |
| avtor: Ivana |
datum: 12.06.2001 20:06 |
Zanimajo me oblike in postopki zdravljenja poapnenja srčne mišice, možnosti ozdravitve, hkrati pa tudi kaj več o zadebeljenih srčnih zaklopkah?
Hvala |
|
|
| | | odgovor: Poapnenje srčne mišice |
| avtor: Andreja Cokan, dr. med. |
datum: 13.06.2001 17:59 |
Poapnenje imenujemo s strokovnim izrazom ateroskleroza. To je bolezen arterij, pri kateri se notranja plast arterije zadebeli, to pa povzroči zožitev svetline in ovira pretok krvi. Plaki so večinoma iz maščob, ki se nalagajo iz krvnega obtoka. Ateroskleroza lahko prizadene katerokoli arterijo in povzroča veliko resnih bolezni z zmanjševanjem krvnega obtoka v arterijah, ki s krvjo prehranjujejo ledvice, ude, prebavila, možgane,... Ateroskleroza prizadene tudi žile, ki prehranjujejo srčno mišico in jih imenujemo koronarne žile. Število in debelina oblog se z leti večata, stene žil niso več gladke in to pospešuje tvorbo strdkov ali trombov. Včasih se od strdka ocepi delček in nastane embolus, ki potuje s krvjo in zamaši manjše žile. Dejavniki tveganja za aterosklerozo so naslednji: kajenje, zvišan krvni tlak, moški spol, debelost, telesna nedejavnost, povišan holesterol v krvi, slabo urejena sladkorna bolezen, družinska nagnjenost k arterijskim boleznim in verjetno tudi stres.Simptomi bolezni se pojavijo na žalost šele takrat, ko je okvara žile že tako huda, da zmanjšuje pretok krvi. Tako v začetnem obdobju ateroskleroza koronarnih arterij ne dela težav.Zmanjšanje pretoka krvi zaradi ateroskleroze pa lahko v srčni mišici povzroči angino pectoris ali srčni infarkt. Bolečina pri angini pectoris se redno pojavi pri naporu in mine po počitku. Pojavi se, ko srčna mišica naporno dela in dobiva zaradi zožene žile premalo krvi glede na porabljeno energijo. Če je dotok krvi zaradi hude zožitve (strdek ali krč žile) popolnoma prekinjen, pa nastopi srčni infarkt - del srčne mišice odmre. Diagnostiko začnemo z anamnezo (bolnik opiše svoje težave) in kliničnim pregledom. Posnamemo EKG, naredimo sliko pljuč in srca in odvzamemo kri za laboratorijske preiskave, s katerimi lahko opredelimo del dejavnikov tveganja. Nato naredimo ultrazvok srca in obremenitveno testiranje na kolesu ali traku. O obsegu zožitev koronarnih arterij pa nam da podatke koronarna arteriografija, kjer v arterijo injicirajo kontrastno sredstvo in nato rentgensko slikajo). Ti podatki pomagajo pri odločanju za najboljšo obliko zdravljenja, ki je lahko medikamentozna (z zdravili) ali pa kirurška. Če z zdravili ( nitrati, beta zaviralci, zaviralci kalcijevih kanalov, vazodilatatorji,...) ni mogoče doseči izboljšanja ali če so zožitve koronarnih arterij obsežne, je mogoče izboljšati pretok krvi s premostitvijo koronarne arterije ali bypassom. Če pa je bolezen omejena na enega ali dva predela arterije, je mogoče doseči sprostitev blokade z balonsko angioplatiko (zoženo mesto v arteriji raztegnemo z balončkom). Verjetnost za nastanek bolezni se lahko znatno zmanjša z zdravim načinom življenja. Tudi če se že pojavijo težave, je moč z zdravljenjem mnogo storiti za zaustavitev napredovanja te bolezni.
Okvari srčne zaklopke sta stenoza (zoženje) in/ali insuficienca (ne preprečuje vzvratnega pretoka). Pogosteje pride do okvar na srcu po revmatski vročici v otroštvu ali vnetjih na zaklopkah in še številnih drugih vzrokov. Težave se razvijejo postopoma, lahko tudi hitro. Srčne zaklopke se zadebelijo in brazgotinijo in povzročajo zoženje in/ali popuščanje. Te spremembe so trajne in napredujejo. Če so zaklopke zelo okvarjene, utegne biti potrebna operacija srčnih zaklopk.Bolnikom z okvarjenimi srčnimi zaklopkami svetujemo antibiotično zaščito pred raznimi posegi (ruvanje zob,...). Svetujem, da se o tej zaščiti pogovorite s svojim osebnim zdravnikom.
Lep pozdrav!
Andreja Cokan, dr.med. |
|
|
|
