3. Vegetarijanska prehrana in vpliv na zdravje
Ker poznamo več oblik vegetarijanske prehrane, ne moremo posplošeno govoriti
o vplivu vegetarijanstva na zdravje. Vedeti moramo za kakšno obliko vegetarijanskega
prehranjevanja se je nekdo odločil, kako dolgo, v katerem starostnem obdobju
je, ali boleha za določenimi boleznimi in nenazadnje, kako se je prehranjeval
v preteklosti. Brez zadržkov lahko lažje oblike vegetarijanstva (npr. lakto-ovo)
uvrstimo v posebno obliko zdrave prehrane. Vegetarijanci, ki so povsem prilagojeni
na drugačen način prehrane, so zdravi ter normalno prehranjeni. Neprilagojeni
pa so že lahko na meji nedohranjenosti. Organizem se mora postopoma privaditi
na drugačen način prehranjevanja. Meso postopoma opuščamo in ga nadomeščamo
s stročnicami (soja, leča, grah,...). Prehrano je potrebno spremeniti postopno,
saj bi to bil šok za naš prebavni sistem. Lažje oblike vegetarijanske prehrane
so primerne za vsa starostna obdobja. Dosledna vegetarijanska (veganska) prehrana
in presnojedstvo pa nista primerni za vsakogar. V takšni prehrani ni produktov
živalskega izvora, zato lahko nastopi pomanjkanje vitamina B12 in železa.
Posebej moramo biti pozorni pri veganskem prehranjevanju nosečnic in otrok.
Posameznik ali družina, ki se odločita za vegansko ali presnojedsko prehrano,
se mora temeljito podučiti o pripravi in izbiri hrane ter svoje zdravstveno
stanje redno spremljati pri izbranem zdravniku. Vsak posameznik namreč drugače
reagira na spremembo prehranjevanja. Otrok ima v primerjavi z odraslim tudi
drugačne potrebe po določenih hranilih. Za odraslega moškega s povišano telesno
težo, povišanim krvnim tlakom in holesterolom v krvi bo postopen prehod na
vegetarijansko ali vegansko prehrano zelo koristen. Pričakujemo lahko postopno
znižanje krvnega tlaka in holesterola. Pri otrocih ali dojenčkih moramo biti
previdnejši pri izbiri vegetarijanske prehrane. Lažje oblike vegetarijanske
prehrane niso sporne, veganska prehrana in presnojedstvo pa lahko pripeljeta
do resnih zdravstvenih zapletov, predvsem zaradi pomanjkanja vitamina B12
in železa. Pri odraslih redkeje pride do takšnih zapletov, ker v organizmu
obstajajo zaloge, ki zadoščajo za več let. Vedeti moramo tudi, da materino
mleko ni vedno idealna hrana za dojenčka. Če se je novopečena mamica pred
porodom več let vegansko ali presnojedsko prehranjevala, bo njeno mleko vsebovalo
premajhne količine vitamina B12, da bi lahko pokrila dojenčkove potrebe. Pri
dojenčku, hranjenim le s takšnim mlekom, lahko pride do resnih zdravstvenih
težav.
Vegetarijanci imajo manj težav z zaprtjem, večinoma imajo nižji krvni tlak
in nivo holesterola ter maščob v krvi v primerjavi z vsejedci. S prehodom
na vegetarijansko prehrano lahko zmanjšamo riziko za nastanek določenih oblik
raka (npr. rak širokega črevesa in danke). Zelo nevarno pa je prepričanje,
da lahko samo s spremembo prehrane pozdravimo številne resne bolezni. Presnojedstvo
kot način samozdravljenja rakavih obolenj vodi do napredovanja bolezni, bolniki
pridejo k zdravniku praviloma zelo pozno, ko popolnoma izčrpani ugotovijo,
da jim presna hrana ni pozdravila raka. Na tržišču obstajajo številne knjige,
ki zavajajo rakave bolnike, jim ponujajo čudežne metode prehranjevanja (npr.
40 dnevna stradalna kura z presnimi sokovi,...) in navajajo številne ozdravljene
primere. Nobena od teh metod ni bila znanstveno preverjena in nikoli niso
navedeni številni bolniki, ki so razočarani in izčrpani na koncu pristali
v bolnišnici, kjer jim zaradi napredovane bolezni težko pomagamo. Dejstvo
je, da uradna medicina uspešno zdravi in pozdravi številna rakava obolenja
z metodami, ki so znanstveno preverjene. Ker je praktično vsaka rakava bolezen
ozdravljiva v začetnem stadiju je pomembno, da v primeru težav ne odlašate
z obiskom pri zdravniku.