4. Faktorji rizika za nastanek raka prostate
Pri raku prostate gre skoraj vedno za adneokarcinom oziroma rak žleznih celic
v prostati. Številne študije se ukvarjajo z vzroki za nastanek bolezni ter
s faktorji,ki ta nastanek pogojujejo. To so faktorji rizika. Tu se omenjajo
dedni faktorji (moški, pri katerih je v družini več moških imelo rak prostate,
imajo večjo možnost, da tudi sami zbolijo), prehranske navade, poklic, socialnoekonomsko
stanje, vnetja, spolno življenje, telesna konstitucija in hormonalni faktorji.
Namreč, obstaja evidentna razlika v pojavnost bolezni v posameznih državah.
Tako so na vrhu krivulje po pogostnosti raka na prostati Združene države Amerike,
na samem dnu pa Japonska, kjer se bolezen pojavi pri petih moških na 100000.
Številne raziskave pa kažejo, da je pogostnost raka na prostati pri moških,
ki so umrli zaradi druge bolezni in niso imeli nobenih težav s prostato, v
teh državah približno enaka. V takih primerih govorimo o latentni obliki bolezni.
Pri japonskih imigrantih v Ameriko ter pri njihovih potomcih se število obolelih
približuje številu obolelih pri domačih prebivalcih. To navaja na zaključek,
da so faktorji, ki povzročajo začetek raka na prostati, enaki v vseh državah,
da pa so bolezenski faktorji oziroma faktorji rizika, ki pogojujejo nastanek
klinične oblike bolezni različni. Od tod tudi takšne razlike v številu obolelih.
Nadalje, nekatere študije govorijo, da obstaja razlika med belci in črnci
v Ameriki. Namreč, število začetnih sprememb je enako, je pa število obolelih
med črnci veliko večje. Verjetno gre za genetske faktorje, ki jih danes ne
poznamo.