Koža in sonce
pripravil Franci Beigot, dr. med.

3. Negativni učinki ultravijoličnega sevanja

3.1. Škodljivi učinki na ravni celice

Zaradi boljšega razumevanja škodljivega vpliva sonca na kožo, si poglejmo nekaj primerov škode, ki jo nevarni žarki napravijo na ravni celice.

A. Vsrkana energija UV žarkov v roženi plasti kože se sprošča v obliki toplote.

B. V globljih delih kože UV žarki poškodujejo gradbene elemente življenjsko pomembnih beljakovin, predvsem dele DNK. Nekatere od teh poškodb zna celica popraviti in obnoviti, druge pa se končajo s smrtjo celice. Spet druge celice se toliko poškodujejo in spremenijo, da telo nad njimi izgubi vso kontrolo in se divje razmnožujejo kot rakaste celice.

C. UV sevanje poškoduje celično ovojnico, ki prav tako pripelje do smrti celice in posledične okoliške reakcije.

D. Ultravijolično sevanje poškoduje proteine, ki se spremenijo. Koža postaja zato vse manj prožna, se tanjša in se guba.

 

3.2. Škodljivi učinki, ki jih zaznamo z očmi

Ti škodljivi učinki UV sevanja so nam bližji, saj jih v vsakdanjem življenju srečujemo ali jih neposredno zaznamo. Poglejmo si nekatere od njih.

A. Sončne opekline

Sončne opekline so posledica čezmerne izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom B. Po nekaj urah prekomernega sončenja se pojavi na koži rdečina. Kasneje, odvisno od dolžine izpostavljenosti soncu in tipu kože, se lahko pojavijo mehurji. Koža se lahko tudi olupi. Pri opeklini večje površine se lahko pojavi vročina in drugi hujši znaki. Če do opekline že pride, je na mestu hlajenje kože z obkladki s hladno vodo (iz pipe). Pomagajo mazila in losioni, ki naj bodo brez parfumov. Taka koža je zelo občutljiva, boleča in dovzetna za okužbe, saj smo ji poškodovali vse obrambne in druge funkcije.

B. Prezgodnje staranje kože

Poškodba globokih plasti kože povzroči gubanje kože in rumeno obarvanost. Žile postanejo tanjše, krhke. Tudi sama koža se stanjša. Obarvanost kože postane neenakomerna. Te spremembe se več ne popravijo. Razne kreme in postopki nam pomagajo zgolj prikriti gube.

C. Rak na koži

Sončna svetloba dolgoročno sproži predrakave spremembe, ki končno privedejo do razvoja kožnega raka. Kožni raki se ponavadi pojavijo na mestih, ki so bili najbolj izpostavljeni soncu ali na predelih, ki so jih, morda že pred več leti, poškodovali sončni žarki (aktinične keratoze, luskasta območja, ki se ne pozdravijo). Še najbolj je nevaren maligni melanom, rak, ki vznikne iz pigmentnih celic v koži. Najpogosteje se pojavi ravno na predelih, ki so bili izpostavljeni soncu. Okoli polovica se jih razvije iz že obstoječega materinega znamenja. Nevaren je zaradi težnje k hitri razširitvi v oddaljene dele telesa. Maligni melanom lahko vznikne tudi v žilnici očesa. Pojavnost malignega melanoma je v porastu, s podvojitvijo vsakih 6-10 let.

Č. Siva mrena

Izpostavljenost močni sončni svetlobi lahko privede do motnosti očesne leče (siva mrena). Gre za napredujočo izgubo vida.

D. Kožne fotosenzibilnostne reakcije

Omenimo še spremembe na koži, ki so lahko posledica samega sevanja, pogosteje pa nastanejo zaradi kombinacije sevanja in poprej na kožo nanesene snovi ali snovi, ki jo je oseba zaužila.

1. Reakcije na samo svetlobo, na že kratko delovanje sonca, so redke. Videz kože spominja na čezmerno izpostavljanje soncu, kot sončna opeklina. Na svetlobi izpostavljenih mestih so vidne poleg rdečine lahko še manjši ali večji mehurji, ki vsebujejo tekočino.

2. Daleč pogosteje k preobčutljivosti na sonce pripomorejo številni drugi dejavniki. Skupno jim je to, da se koža ob njihovi prisotnosti neobičajno in burno odzove na sončenje. Ker kaže, da je teh oblik preobčutljivosti vse več, dodajmo besedo ali dve: Nekatera zdravila - zaužita bodisi v obliki tablet ali nanešena na kožo kot mazilo - lahko povzročijo tak odziv kože. Podoben, premočan in spremenjen odziv kože na sončenje lahko nastane ob sočasni uporabi tudi nekaterih drugih pripravkov: parfumi, kolonska voda, katrani, mila, itd. Take reakcije izzovejo lahko tudi snovi, ki so v nekaterih rastlinah in travah in pridejo v stik s kožo: Peteršilj, zelena, luštrek in druge. Posebej spomnimo na rastline, ki rastejo ob obali: Kot prvo omenimo sivko (lavandula) - znana je kot sredstvo za preganjanje moljev in komarjev, kot dišavnica in kot snov v parfumih. Druga rastlina je velika peščenica, ki vsebuje bergamotovo olje. Smokva (figa) ob odstranitvi lista ali sadeža izloča belkast mleček, zelo bogat s snovjo, ki tudi napravi kožo zelo občutljivo za sončne žarke. Tak je še navadni trst in veliko grmovnic.
Ne smemo pozabiti omeniti nekaterih spojin (dibenzoilmetanske spojine in skupine salicilanilidov), ki se na široko uporabljajo v kozmetičnih izdelkih in v pripravkih z imeni "zaščitni filtri", a imajo fotosenzibilni učinek na kožo. Spet druge fotosenzibilne snovi so najpogostejše osnovne sestavine črtal za ustnice (eozin in acridin orange).

prejšnja stran

naslednja stran